Kako izbrati objektiv?

Objektiv je leča oziroma sistem leč, ki generira optično spremenjene slike, ki se dalje obdelujejo. Telo digitalnih zrcalnih fotoaparatov (DSLR) brez njih ne more delovati, saj telo sliko samo zapiše, na senzor ali film pa jo projicira ravno objektiv. In prav zato je ustrezen objektiv tako pomemben, saj je od njega odvisno, ali bo na sliki lepo videti podrobnosti in bo ostra, ali pa bo deformirana zaradi različnih optičnih okvar (npr. zamegljenosti in podobno).

Kateri objektiv je tisti pravi?

Enotnega odgovora na to vprašanje ni. Vsak amaterski ali profesionalni fotograf ima svoje zahteve in potrebe fotografiranja v najrazličnejših okoliščinah. Nekdo rad fotografira reportažne kulise, drugi pokrajine, tretji poroke ali diplome in številne druge dogodke in priložnosti.

Pomembno vprašanje, ki so ga je treba zastaviti pri izbiri objektiva, je, ali želite posneti profesionalne fotografije, ali nameravate povečevati slike za razstave in podobno, ali želite le fotografije za družinski album in občasno kakšno od njih povečati.

Upamo, da vam bodo naslednje vrstice pomagale ugotoviti, kateri objektiv je za vas najbolj primeren.

Vrste objektivov

Objektivi brez povečave (fiksni objektivi)

Kljub temu, da je njihova konstrukcija veliko bolj enostavna, so fiksni objektivi brez povečave skoraj vedno boljši in svetlejši od objektivov s povečavo. Vendar pa so v primerjavi z objektivi s povečavo manj odzivni.

Objektivi s povečavo (zoom objektivi)

Objektivi s povečavo oziroma zoomom lahko nadomestijo kar nekaj fiksnih objektivov hkrati in zato ne potrebujete objektivov toliko objektivov, kot bi jih sicer. Seveda pa je to povezano z večjimi stroški nakupa takšnega objektiva.

Objektivi glede na goriščno razdaljo

• Ribje oko (>15 mm): širokokotni pogled s popačenjem,
• super širokokotni (pribl. 14–24 mm): primeren za fotografiranje pokrajine, arhitekture ali notranjosti,
• širokokotni (pribl. 24–35 mm): primeren predvsem za reportažne fotografije, pokrajino in notranjost,
• s srednjo goriščno razdaljo (30–100 mm): imenujejo ga tudi osnovni objektiv s povečavo in pomeni naraven prikaz. Primeren je predvsem za portrete,
• normalen objektiv (50 mm): predstavlja zorni kot človeškega očesa,
• teleobjektiv (100–300 mm): primeren je za reportaže, pokrajino in portretno fotografiranje,
• super teleobjektiv (>300 mm): primeren je za športne fotografije (nogometne tekme) ali fotografiranje pokrajine.

Zaslonka in goriščna razdalja

Gre za parametre, ki določajo posledično globino ostrine (če želite plitvo globinsko ostrino, uporabite svetlobno lečo). To je širokokotna leča, ki ima zahtevano veliko globinsko ostrino, s katero določamo zamegljenost v ozadju in svetlost slike. Edini način, da dosežemo zamegljeno ozadje, je minimalno f-število (torej visoka svetilnost).

Svetlobna moč objektiva

Svetlobno moč označuje črka f s pomočjo številčnih podatkov (f/2,8, f/5,6 …). Gre za ključno lastnost objektivov. Če ne moremo uporabiti bliskavice in zaradi kakovosti posnetka ne želimo uporabiti večjo občutljivost senzorja (npr. pri fotografiranju v cerkvi, v katedralah ipd.), potem je ta parameter objektiva nedvomno bistvenega pomena.

Pravilo svetlobne moči: nižja je številka, več svetlobe lahko objektiv spusti in krajši čas je potreben za ustrezno izpostavljenost.

Pri objektivu s povečavo je označen obseg svetilnosti za široko in dolgo ostrenje (npr. f/3,5 do 5,6). Niti pri najbolj kakovostnih objektivih s povečavo svet praviloma ni boljša od f/2,8.

Pri fiksnem objektivu je zahvaljujoč enostavnejši optični konstrukciji možno doseči svetlobno moč do f/1,4.

Cena in konstrukcija objektiva

Za splošnega uporabnika

Objektiv je izdelan predvsem iz umetnih mas, vendar ne gre za bakelit ipd. Ta objektiv je namenjen splošni uporabi, ni odporen na udarce, prah, vodo in druge vplive. Njegova velika prednost je majhnost, nizka teža in cena, pomanjkljivost pa je manjša svetlobna moč.

Za zahtevne ljubiteljske fotografe/polprofesionalce

Objektiv ima odpornejšo konstrukcijo, večinoma s kovinskim bajonetom. Praviloma razpolaga z večjo svetilnostjo in optično kakovostjo. Pri tej vrsti objektiva je standard notranje ostrenje, zahvaljujoč kateremu se ne vrti sprednji člen objektiva in se tako olajša uporaba filtra ali optičnega stabilizatorja.

Za profesionalno uporabo

Objektiv je običajno odporen na udarce, prah in vodo. Uporablja najbolj kakovostna optična stekla. Svetlobna moč je izključno f/2,8, torej ni težava fotografirati v slabših svetlobnih pogojih. Velika prednost teh objektivov je visoka svetilnost, slabost pa sta teža in ne nazadnje tudi cena.

Uporaba objektivov za digitalne zrcalno-refleksne fotoaparate, sicer izdelane za kamere

To je mogoče, vendar morate vedeti, da imajo manjši zorni kot od tistega, na katerega smo bili navajeni pri klasičnih fotoaparatih (to pa zato, ker so senzorji digitalnih zrcalno-refleksnih fotoaparatov običajno manjši od polja kamere. Objektivi z enako goriščno razdaljo imajo tudi »ožji« doseg in lahko se zdi, da imajo manjšo goriščno razdaljo (zorni kot objektiva je vedno povezan z obliko senzorja).

Pravilo: manjši je uporabljen senzor, manjši je kot dosega pri uporabi enakega objektiva.

Pretvorba digitalne goriščne razdalje v kamero

Je izredno pomembna, saj omogoča ustvariti lepšo predstavo o tem, kaj lahko fotografirate. V tem primeru je veliko odvisno od proizvajalca, kakšen koeficient za preračunavanje navaja.