Najbolje ocenjeni: Daljnogledi

Daljnoglede delimo na monokularne (gledamo z enim očesom) in binokularne (gledamo z obema očesoma). Medtem ko lahko monokularne daljnoglede uporabljamo denimo v gledališču kot kukala, so binokularni daljnogledi primernejši za gledanje v daljavo ali na primer tudi za lovce. Pri izbiri igrajo pomembno vlogo povečava, premer leče, ostrenje in svetlost.

Prikaži več

Vrste daljnogledov

Daljnoglede razlikujemo glede na zasnovo, priporočeno uporabo in način uporabe.

Binokularni daljnogled je idealen za lovce

Binokularni daljnogled sodi med klasične daljnoglede. Namenjen je za gledanje z obema očesoma. Včasih ga kličemo tudi trieder. Je odličen za opazovanje divjadi, izlete v naravo ali ogled športnih dogodkov.

+ omogoča globinski vid in dobro oceno razdalje	- v primerjavi z monokularnimi daljnogledi je funkcija približevanja nekoliko manjša
+ širši zorni kot
+ možnost statičnega približevanja (odvisno od modela)
+ odpravlja tresenje (odvisno od modela)
+ primeren za šport ali pohodništvo
+ ugodna cena, običajno tudi kakovostna izdelava

Monokularni daljnogled je odličen tudi kot teleskop za opazovanje zvezd

Monokularni daljnogled je zasnovan za gledanje z enim očesom. Pogosto ga imenujemo tudi spektiv ali »enooki daljnogled«. Primeren je denimo za gledališče kot kukalo, kakovostnejši modeli so odlični tudi za opazovanje zvezd.

+ možnost povečave predmetov na velike razdalje	- večje dimenzije in teža
+ enostavno upravljanje	- večje približevanje pomeni tudi izrazitejše tresenje
+ običajno opremljen s filtri za boljšo sliko	- počasnejša uporaba (namestitev stojala)
+ primeren za namestitev na druge naprave (fotoaparat, stativ)

NAMIG!

Opazovanje oddaljenih predmetov z daljnogledi je zabavno, natančno opazovanje predmetov od blizu pa ni samo zabavno, ampak tudi poučno. Zato si oglejte tudi našo ponudbo mikroskopov.

Kako izbrati daljnogled?

Daljnogled izbirajte glede na namen uporabe. Osredotočite se na njegovo zmogljivost ter premer leče in svetlost daljnogleda.

Zmogljivost daljnogleda

Zmogljivost daljnogleda je odvisna od možnosti povečave. Ta je lahko na primer 5-kratna, 7-kratna, 12-kratna. Predmet torej vidite tako, kot da bi bil petkrat, sedemkrat, dvanajstkrat večji. Pri 5-kratni povečavi bo predmet na razdalji 50 metrov videti tako, kot da bi ga opazovali z razdalje 10 metrov.

Večja povečava s sabo prinaša slabšo kakovost slike. Daljnoglede z 10-kratno povečavo ali več obvezno uporabljajte skupaj s stativom.

Premer leče

Premer leče določa količino svetlobe, ki jo daljnogled prenaša s smeri opazovanega predmeta. Večja kot je leča, večja bo prepustnost svetlobe. Daljnogledi večjega premera so priporočljivi za uporabo v slabših svetlobnih pogojih. Vrhunski modeli imajo premer več kot 50 mm, žepni daljnogledi najpogosteje do 35 mm. Večji kot je premer, težja je naprava.

Okularji

Okular je optični element, ki ga namestimo na oči ali na oko. Sestavljen je iz ene ali več leč in se zaključi s konico. Okular skupaj z konico za oko lahko pomaga pri slabovidnost (korekcija do 5 dioptrij).

Svetlost leče

Količina svetlobe, ki jo prepušča optika daljnogleda. Višja številka pomeni tudi jasnejšo sliko. Svetlost leče izračunate tako, da premer leče delite z povečavo in rezultat potencirate. Daljnogled 10 × 25 bo imel svetlost 6:

10 × 25 = 25/10 = (2,5)2.

Ostrenje daljnogleda

Daljnogledi lahko imajo fiksno ostrenje na določeno razdaljo ali možnost ročnega ostrenja na izbrano razdaljo s pomočjo kolesca.

Za korekcijo dioptrije izbirajte ročno ostrenje.

Vidno polje

Gre za območje, ki ga daljnogled zajame na razdalji 1 000 m. Gre torej za sliko, prikazano v daljnogledu. Lahko ga navajamo v metrih, čevljih ali stopinjah.

Material ohišja daljnogleda

Material ohišja daljnogleda je prilagojen uporabi in je odvisen od vrste daljnogleda. Daljnogledi so lahko izdelani iz jekla, aluminija in njegove zlitine oziroma različnih vrst plastike, grafita ali keramike.

Za turistične daljnoglede so najprimernejši plastični material z primesjo grafita in gumijaste prevleke.

Struktura prizm

Prizme se nahajajo med lečo in okularjem. Naloga prizm je obračanje slike, da bo pravilno obrnjena in višinsko uravnana. Prizme Porro in Prism so cenovno ugodne. Premium modeli imajo prizme s konstrukcijo Roof, pri kateri je leča in okular v eni liniji. Prehod svetlobe poteka v ravni črti.

Vrste stekla za daljnoglede

Borosilikatno steklo (BK7) – cenovno ugodna izvedba, dobri rezultati pri dnevni svetlobi
Barijevo steklo (BaK4) – vrhunska obdelava, boljša vidljivost in slika pri slabši svetlobi

Konstrukcija daljnogleda

Daljnogledi z lečami – sistem leč za povečavo, pogled skozi cev
Zrcalni daljnogledi – pogled skozi okular in sistem ogledal

NAMIG!

Posnemite čudovite fotografije s pomočjo monokularnega daljnogleda in zmogljivega fotoaparata.

Praktične funkcije in dodatki daljnogledov

Povečava – povečava v določenem razponu
Korekcija dioptrije – omogoča, da odložite očala in izostrite sliko
Nočni vid – pomembna funkcija daljnogledov za lovce
Filtri – poudarijo/blažijo določene pojave (lunino ali sončno svetlobo, omogočajo polarizacijo itd.)
Polnjenje z dušikom – preprečuje megljenje, primerno za uporabo v slabih vremenskih pogojih
Odpornost – daljnogledi, zasnovani za zahtevnejše pogoje, odporni proti prahu in vodi