Nekega dne knjigo pade na cesto. Slikanica se počuti samo in žalostno. Nenadoma pa jo nagovorita dva neznanca. Ko se večeri Slikanica še vedno leži med kamenjem, namesto, da bi jo kdo vzel roke in iz nje prebral pravljico. Tokrat pa ji družbo delata zeleni star lonec Piskrc in pisan skrivljen dežnik Marela. A Slikanica ni vajena zunanjosti in zvoki narave jo plašijo. Zjutraj se čez njo še sprehodijo mravlje, ki bi jo kar pojedle, če bi bila okusna hrana. Čez dan so mimo hodili ljudje. Slikanica je čakala na svojo deklico, a nje ni bilo od nikoder. Potem je eno izmed svoji pravljic pripovedovala Piskrcu in Mareli. Vsi so sladko zaspali. In tako je bilo zdaj vsak večer, vse dokler ne zmanjka pravljic v slikanici. Takrat se vsi otožno spominjajo, kako so sploh pristali zavrženi na cesti. Potem pa nekega dne na plažo pride polno otrok in se razveselijo Piskrca, saj z njim zgradijo peščeni grad. Veseli so in odnesejo ga s sabo v šolo. Še isti popoldan Marelo najde mlada družina in jo zadovoljno uporabi za senco. Dojenčica kar neha jokati in dežnik vzamejo s sabo. Slikanica spet ostane sama in žalostna, pa še na nevihto se pripravlja. Potem pa mimo priteče deček in mama, ki se točno take knjige spomni iz svojega otroštva. Pobereta jo in pohitita na suho. Deček doma navdušeno vsak dan lista knjigo. Slikanica je končno spet dobila svojo polico in bila je srečna.

V tej dvojni slikanici pravljico o zavrženih predmetih spremlja pripoved o časih pred več kot 500 leti in o življenju našega reformatorja Primoža Trubarja. Kratko in jedrnato so predstavljeni njegov zagon, neomajnost in pokončnost v tistih težkih časih. Postal je utemeljitelja slovenske književnosti in hkrati najpomembnejša osebnost v razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda.

Avtor besedila je Saša Pergar. Avtor ilustracij je Anton Buzeti.

ležeči format 21 × 27 cm, trda vezava

Zbirko ZNAMENITI SLOVENCI izdajamo že skoraj 15 let z namenom seznanjenja otrok z veličastno zapuščino narodnih prednikov, ki daje upanje.

Že seznaniti otroka s pojmom zgodovine oz. preteklosti je cel novi svet in pravi zaklad obzorij. Vedenje, da je obstajalo mnogo življenja in da so ljudje aktivno delovali že mnoga stoletja pred nami, je neprecenljivo za razvijanje spoštovanja do vsega obstoječega, do ljudi in sveta. S pripovedovanjem, kako pokončno in moralno so določeni posamezniki delovali, pa otrokom z vzorom vzgajamo pogumno in odločno srce.

NAMIG: 8. junij je državni praznik – Dan Primoža Trubarja, saj je njegov domnevni rojstni dan 

👉 Si predstavljate kako bi se sporazumevali Slovenci, če ne bi obstajala slovenščina? Kakšna ideja? Pa, bi imeli sploh svojo državo brez nje? Bi še obstajali kot narod?