0€
na mesec
Posebna izdaja o kavi: poznamo več kot le eno vrsto kave, katere obstajajo?
Za večino od nas je kava del vsakdanjega življenja – ne glede na to, ali jo pijemo kot spodbudo in dodaten vir energije ali je skodelica kave naš mali dnevni ritual. A izbrati kavo slastnega okusa in prijetne arome včasih ni čisto enostavno. V današnjem delu posebne izdaje o kavi vam želimo pomagati, da se boste znali bolje orientirati v svetu kave in vedeli, med katerimi vrstami kave lahko izbirate.
Kava in kavna zrna so plod posebne vrste sadnega drevesa t.i. kavnega drevesa. Ker je povpraševanje po kavnih zrnih res veliko, se kavna drevesa gojijo na plantažah po vsem svetu. Plodovi se pojavijo okoli tretjega leta življenja, največje donose pa drevo prinaša okoli petega in šestega leta. Kavno drevo cveti z močno dišečimi drobnimi cvetovi, ki se postopoma spreminjajo v koščičasto sadje. Plodovi po videzu spominjajo na češnje, zato sadje včasih imenujemo tudi »kavne češnje«. V njih se skrivata dve trdi semeni – zrni. Češnje so najprej obarvane rumeno in postopoma postajajo rdeče in nato vijolične – v tej fazi so pripravljene za obiranje, odstranjevanje zelenih zrn in nadaljnje praženje, ki je predpogoj, da dobimo nam znano kavo v zrnih ali mleto kavo.
Arabica in robusta, dve osnovni vrsti, ki osvajata svet
Čeprav bi lahko našteli več deset vrst kavnega drevesa, večino proizvodnje (domnevno do 99 %) pokrivata le dve izmed njih:
- Arabsko kavno drevo ali coffea arabica, kavo iz tega drevesa poznamo kot arabico.
- Kavno drevo coffea canephora, ki nosi skrajšano oznako robusta.
Ti dve vrsti se ne razlikujeta le po načinu pridelave, temveč tudi po obliki zrn, vsebnosti kofeina in posledično tudi po okusu.
Pozor!
Ste vedeli, da človeštvo na dan popije kar dve milijardi skodelic kave? Čeprav jih pripravljamo na različne načine, imajo vse te skodelice eno skupno lastnost, in sicer da v večini primerov kava prihaja iz arabice ali robuste (ali njihove kombinacije), ki jih po svetu letno zraste preko 10 milijonov ton.
Arabica ali robusta – katera zmaga?
Če bi ti dve sorti postavili na namišljeno tehtnico, potem bi brez težav zmagala arabica, ki pokriva približno 70 % svetovne proizvodnje in uživa precej večjo priljubljenost med ljubitelji kave kot njena konkurentka robusta. Kakšne so odlike vsake izmed njih in v čem so razlike? Pomagal vam bo naslednji pregled:
| Arabica | Robusta | |
|---|---|---|
| Kakšen je okus? |
|
|
| Za pripravo katerih vrst kave je primerna? |
|
|
| Kako izgledajo kavna zrna? |
|
|
| Kje se goji? |
|
|
| Kako diši? |
|
|
| Kako se pobira? |
|
|
| Koliko kofeina vsebuje? |
|
|
| Iz česa je sestavljena? |
|
|
Najpogostejše so kavne mešanice
Če želite kupiti 100% arabico ali robustno, boste praviloma morali obiskati specializirane trgovine s kavo – osebno ali na spletu. Čiste vrste kave so razmeroma drage, zato v običajnih trgovinah z živili praviloma najdemo le mešanice kave. Ti vključujejo ne samo določeno razmerje arabice in robuste, ampak tudi zrna z vsega sveta, kar poleg cene vpliva tudi na končni okus.
Med najpogostejše mešanice, na katere pri nas lahko naletimo, sodijo:
- Kolumbijska kava, za katero je značilna čista aroma z nežnim, rahlo lešnikovim okusom. Praviloma ni grenka niti kisla.
- Kubanska kava za ljubitelje okusne sladke kave, ki jo dopolnjuje rahlo dimljena aroma.
- Kostariška kava se ponaša z nežnim okusom s pridihom oreščkov.
- Honduraška ali madagaskarska kava je priljubljena zaradi visoke vsebnost kofeina in značilnega okusa.
- Gvatemalaška kava s polnim okusom in močno aromo izstopa zaradi močnega stimulativnega učinka.
- Sumatra se ponaša z zelo izrazitim okusom z le minimalno stopnjo kislosti.
- Brazilska kava Santosima poln in dovršen okus ter ni kisla.
Praktični nasvet za hitro pripravo kave
Za hitro in enostavno pripravo lahko poskusite z okusno espresso predpripravljeno kavo, ki je na voljo v kavnih kapsulah. Kavo na ta način pripravite hitro, ne da bi pri tem umazali aparata za kavo.
Kava brez kofeina
Zelo priljubljena vrsta je kava brez kofeina, ki je še posebej priljubljena pri ljudeh z zdravstvenimi zapleti, intoleranco na kofein ali nosečnicah. V prid njeni priljubljenosti pričuje dejstvo, da predstavlja 10 % celotne svetovne porabe kave.
- Način odstranjevanja kofeina iz zelenih kavnih zrn je star že več kot 100 let – patentiral ga je leta 1905 Ludwig Roselius, nemški trgovec s kavo in ustanovitelj družbe Kaffee HAG.
- Kofein lahko odstranimo na dva načina:
- Kemično z uporabo organskih topil, pri čemer so kavna zrna obdelana s paro in se nato namočijo v topilih, ki iz njih izločajo kofein.
- Bolj prijazno je pranje z vodo, pri katerem se kofein izloča v filtru z aktivnim ogljem (ta metoda ohranja bolj naraven okus kave kot pri prejšnjem načinu).
- Ne glede na to, ali se uporablja kemična ali naravna pot, odstrani ta proces iz kavnih zrn do 97 % kofeina. Skodelica kave tako vsebuje samo med 2 do 12 mg kofeina (klasični espresso ima več kot 100 mg). Če pijete kavo brez kofeina, je stimulativni učinek enak, kot če bi pili vročo čokolado.
Zanimivost – patent v lasti Čeha
Čeprav je bila ekstrakcija kofeina uspešno opravljena že pred več kot sto leti, je patent za kavo brez kofeina v lasti češkega državljana – uglednega strokovnjaka s področja kave, g. Zdeňka Žáčka. Patentu mu je bil podeljen leta 1962.
Cibetna kava (Kopi Luwak) in slonja kava (Black Ivory)
Posebne in hkrati zelo drage vrste kave so tiste, pri proizvodnji katerih sodelujejo živali. Te prežvečijo kavne češnje, ki nato preidejo skozi njihov prebavni trakt. Zaradi tega se struktura sadnega mesa poruši in zeleno zrno je lahko predmet nadaljnje predelava. V ta namen se najpogosteje uporabljajo živali, imenovane cibetovke, sloni ali opice, najbolj znani sta naslednji dve vrsti kave:
- Cibetna kava ali Kopi Luwak – namenjena je pravim ljubiteljem kave in poznavalcem, ki prisegajo na njen pikanten okus z nežnim pridihom čokolade in karamele. Kavne češnje prehajajo skozi prebavni trakt cibetovke in iz njenih iztrebkov se poberejo zrna z nedotaknjenim ovojem, torej tista, ki niso prišla v stik s samimi iztrebki. Ker se cibetovke prehranjujejo s kavnimi češnjami le v naravi, je proizvodnja tovrstne kave zelo omejena in cene segajo v nebo.
- Kava Black Ivory – ta vrsta kave je po svoji ceni prehitela cibetno kavo, ker jo je mogoče okusiti samo na štirih krajih na svetu. Pri njeni proizvodnji sodelujejo sloni, ki dnevno pojejo 32 kg kavnih češenj, iz česar dobimo približno kilogram kavnih zrn za pripravo kave. Začetki kave Black Ivory segajo v leto 2000, proizvajajo jo na Tajskem in tisti, ki so jo imeli priložnost okusiti, pravijo, da gre za edinstven in nežen napitek z okusom čokoladne, začinjene z muškatnim oreščkom.
Instant kava za hitro pripravo
Čeprav okusa instant kave vsekakor se ne moremo primerjati s polnim okusom kave iz kavnih zrn, instant različica po zaslugi enostavne in hitre priprave kljub temu osvaja svet. Pri proizvodnji se uporabljajo posušena ekstrahirana zmleta in pražena kavna zrna, ki se predelujejo v prah ali granule. Kljub predelavi še vedno vsebuje kofein.
Zanimivost
Prva instant kava se je pojavila že ob koncu 19. stoletja. Širiti se je začela med prvo svetovno vojno, ko so jo vojaki dobivali v okviru svoje prehrane. Leta 1938 so jo poimenovali Nescafé in njena priljubljenost je začela vse bolj naraščati.
Kava iz žitaric in druge alternative kave
Vsak od nas se zagotovo spominja časov, ko je v kuhinji naših babic vsako jutro dišalo po ječmenovi kavi. Kavni nadomestki, ki ne vsebujejo kofeina in imajo tudi številne koristi za zdravje, so še danes zelo priljubljeni. Najpogosteje se srečujemo z naslednjimi kavnimi nadomestki:
- Kava iz cikorije, ki jo kuhamo iz pražene korenine cikorije.
- Kava iz žitaric vključno z ječmenovo, pšenično, rženo ali pirino kavo.
- Figova kava, ki jo pripravljamo iz plodov fige.
Zdrave vrste kave
Zelo priljubljen trend v zadnjih nekaj letih so tako imenovane zdrave kave, med katere sodijo različne shujševalne kave ali zeliščne kave, ki podpirajo čiščenje telesa.
- Posebno kategorijo v tej skupini predstavljajo ajurvedske kave indijskega porekla, ki so obogatene z različnimi ajurvedskimi zelišči in služijo kot pomoč pri lajšanju različnih zdravstvenih težavah.
- Pozabiti ne smemo niti na zeleno kavo, ki je narejena iz kavnih zrn, ki niso pražena. Nekaterim se zdi preveč kisla, vendar je cenjena predvsem zaradi svojih antioksidativnih in antibakterijskih učinkov. Iz tega razloga jo v svojo prehrano vključijo predvsem ljubitelji zdravega načina življenja.
Pazite na okus
Ne glede na vrsto kave, ki jo izberete, pomnite, da okus ni odvisen samo od vrste kave, četudi izberete 100 % robusto ali 100 % arabsko kavo. Na končni okus vplivajo tudi številni drugi dejavniki, med drugim:
- postopek praženja,
- svežina kave,
- ali kavo pripravljate iz mletega prahu ali jo tik pred pripravo zmeljete v mlinčku za kavo (pomembno vlogo igra tudi pravilna nastavitev grobosti mletja),
- kjer pripravljate kavo – okus napitkov iz kavnega aparata, French press kafetiere, moka kafetiere ali filter kavnega aparata se bistveno razlikuje.
Za čim boljši okus in aromo kave priporočamo uporabo kavnih zrn, ki jih zmeljete tik pred pripravo.