Kuštra in Štumfa v mestu najdeta prejico, ki vodi po sredini ulici vse do starega dela mesta. Nihče drug je ne opazi, spet se obeta četrtkova sitnoba. Prejici sledita naprej in jo polagoma zvijata v klobčič. Pripelje pa ju vse do mestnega parka, prav do modre utice sredi otroškega parka. To je pravljičarnica babice Julke, ampak čudno je, da je zaprta in zaklenjena, saj ni bila še ne nikoli. Ob četrtkih je vedno pletla pravljice za odrasle in otroke. Zdaj pa je vrhovni svet coper pravljičarnico zaradi zafuclane prejice spremenil kar v čarunalnico. V uti so se na vse strani bliskali ekrani v sredini pa je stal velikanski kup zavozlane preje. Maček Pacek v njej nekaj izvoha. Potem Kuštra brska po kupu in iz njega potegne dolgoprstega pravljičnega škrata, ki so ga poslale vrhovne copre in meša štrene. Prijatelji hitro zdrvijo do železniške postaje po babico Julko, ki ravno stopa na vlak. Huh, še pravi čas so jo dohiteli. Pospremijo jo nazaj v pravljičarnico. Od zdaj naprej bo mucek Pacek tam predel in skrbel, da bo vedno dovolj pravljične preje. Pravljice so uspeli rešiti.

»Povej, kaj se je zgodilo z babico Jurko,« je vprašala Kuštra, »drugače te potunkava v smetano.«

»Vabljiva grožnja,« se je pretegnil Pacek. »Pobrskajta malo med zavozlano pravljično štreno, mogoče boste koga našli.«

Slikanica je iz zbirke Kje rastejo bomboni. Avtorica besedila je Ida Mlakar. Avtorica ilustracij je Ana Razpotnik Donati.

pokončen format 27 × 21 cm, trda vezava

NAMIG: Na zadnji strani knjige najdete enostaven nasvet, kako se s prejo igrati staro igro – mačja zibka.