Ta pripoved nas popelje v realno preteklost, ki niti ni tako daljna, a se vseeno lahko bralcu zazdi, da se znajdemo v povsem drugem svetu. Odstrnjen nam je zastor za vpogled v težke situacije ranljivejših socialnih krogov. Besedilo se stopnjuje in nas prav zamakne.

Micika je hčerka edinka mame samohranilke. Nimata svojega doma, zato živita pri kmetu za katerega obe delata in je njun gospodar. Micika je stara šele šest let in pase krave. Pri gospodarju je deležna ponižanj, manjvrednosti in tudi tepeža. Nekega dne je ob tem ne obrani niti mama. Zvečer jo še okara in tisto noč se Micika počuti povsem samo. Nenadoma stopi iz iže in zbeži vse do hiše, kjer živi gospa, ki jo je vedno pohvalila. Micika potrka in dobri ljudje jo sprejmejo za vedno. Neverjetna resnična zgodba mame Toneta Partljiča. Spremljajo jo svetle akvarelne ilustracije. Primerna je za osnovnošolske otroke (5–11 let)

Zgodbo sploh ni lahkotna, a ima pozitiven konec. Prepričani smo, da se je potrebno namesto izogibanja pogovarjati tudi o takih temah. Čeprav se je svet zelo spremenil in fizično enormno poenostavil, čeprav so pravice in spoštovanje vseh ljudi pravno zaščitene in v splošnem varovane nam še mnogokrat spodleti. Nasilje se žal še vedno dogaja in tudi nekateri otroci še vedno krivično trpijo.

Ob slikanici se lahko veliko pogovarjamo. Kaj je pomankanje? Je res hudo, če nimamo kakšnega dotičnega izdelka? Itd. Ob tem pa se lahko tudi zamislimo in se potrudimo, da otrokom in tudi mladostnikom, ko jim je hudo nudimo čustveno oporo in varnost. Njuna odsotnost je strašna in boleča.

Avtor besedila je mojster pripovedovanja Tone Partljič. Avtor ilustracij je Anton Buzeti.

pokončen format 26 × 21 cm, trda vezava

NAMIG: Potrudimo se, da na tem svetu ne povzročamo bolečin.