Kako izbrati zvočniški sistem

Izbira zvočniškega sistema pomembno vpliva na končno kakovost zvoka. Z vidika velikosti in oblike razlikujemo polične, prostostoječe, center zvočnike, surround in nizkotonske zvočnike ter komplete zvočnikov namenjene zlasti za domači kino.

Preden izberete

Že zato, ker ima večina izmed nas tudi sosede, moramo velikost zvočniškega sistema prilagoditi prostoru, kamor je namenjen. Če izberete sistem, ki ne ustreza velikosti prostora, bo zvok lahko popačen.

• Dvosmerni zvočniški sistemi so v spodnjih oktavah pomanjkljivi, vendar izstopajo glede kakovosti srednjega razpona frekvenc.
• Trismerni zvočniški sistemi lahko predvajajo vse osnovne frekvence, vendar jih težko razdelimo ali načrtujemo fazne zamike.
• Zvočniški sistemi za domači kino ne morejo brez nizkotonskega (subwoofer) zvočnika.

Pomembni parametri

• Moč – izbiramo glede na velikost prostora, treba je paziti na označevanje. Najpogosteje je navedena največja (MAX) moč, ki pa je kratkotrajna, saj jo je zvočnik pri nespremenjeni kakovosti zmožen razviti le za nekaj sekund. Veliko natančnejše je označevanje RMS moči, ki jo imenujemo tudi nominalna ali sinusna moč. Gre za moč predvajanja glasbe, ki niti pri dolgotrajni uporabi ne bo poškodovala zvočnikov.
• Impedanca – navajamo v ohmih, njena vrednost se običajno giblje med 2 in 16. Podatek o impedanci na ojačevalcu in zvočnikih mora biti skladen oz. nižji, če zvočniki to omogočajo!! Impedanca je kompleksen upor, sestavljen iz dveh komponent:
  • Realna (dejanska), imenujemo jo rezistenca. Gre za tisti del impedance, ko električna energija opravlja delo oz. se spremeni v magnetno energijo – proizvaja zvok.
  • Namišljena(navidezna, neresnična ali v prostem teku), imenujemo jo reaktanta.
  • Frekvenčni odziv – je obseg pasovne širine, ki ga lahko proizvede zvočnik. Glede na to značilnost delimo zvočnike na basne, visokotonske, srednje tonske ali širokopasovne.
• Ostali parametri – občutljivost, smerne značilnosti, konstrukcija, material, dimenzije, teža itd..

Kupiti vse v enem ali kos po kosu?

Zvočniški seti vse v enem (all in one) se najpogosteje uporabljajo za domači kino in so najbolj primerni za prostore velikosti 20 do največ 25 m2. Tudi če izpolnjujete ta pogoj, lahko pričakujete le povprečen zvok v vseh pogledih.

Naslednji pomemben dejavnik je, da takšni seti ne omogočajo nikakršnih posodobitev. Če ob kavi radi poslušate svojo najljubšo glasbo, potem raje izbirajte vsako komponento posebej. Višja nabavna cena bo poplačana s kakovostnim zvokom, ki ga lahko v vsakem trenutku še izboljšate in oživite.

Kakšna naj bo usmerljivost zvočnika?

Pri vsakem zvočniku je treba poznati tudi njegovo usmerljivost. Pri odločanju vam v tem pogledu lahko pomaga tudi frekvenca. Višja kot je frekvenca, višja bo tudi usmerljivost zvočnika. Če ta podatek zanemarite, lahko pri poslušanju pride do neprijetnega odmevanja oziroma bo sistem lahko »občutljiv« na položaj poslušalca. Priznani proizvajalci navajajo možno variabilnost (30° oz. 60° od neposredne osi zvočnika) kar na izdelku samem.

Kabli

Proizvajalci običajno zvočniškemu sistemu priložijo tudi kable, ki jih lahko uporabimo pri namestitvi. Treba je preveriti ustrezno polarnost (spajanje kabla in sponk + in -). Zadostuje slediti preprostemu načelu: označen žilni kabel sodi na rdečo sponko.

Če morate iz kakršnega koli razloga preveriti polarnost, lahko v skrajnem primeru položaj + in - preverite s pomočjo baterije napetosti 1,5 V. Po priključitvi na pozitivni pol, se membrana zvočnika izboči navzven.

Kabli se morajo vsaj parno ujemati, torej prednji (zadnji) morata biti povezana s kablom enakega prereza, blagovne znamke in konstrukcije. Paziti je treba tudi na to, da bo dolžina enaka!

Kako namestiti zvočnike

Odločilnega pomena je celotna površina in dejstvo, ali gre za polične ali prostostoječe zvočnike.

Polični zvočniški sistemi so v večini primerov dvosmerni, lahko jih postavimo na polico, v pohištvene elemente, v najboljšem primeru pa na stojalo. Zvok se širi v obliki vibracij in če ne želite, da glasba odmeva, zvočnike podložite s prožnimi blazinicami, posebnimi gumijastimi podlogami ali drugimi materiali, ki so primerni za absorpcijo vibracij. Zvočniki lahko na teh »premičnih podlogah« prosto nihajo in vibracije se ne prenašajo.

Druga možnost so vijačne špičaste konice, ki odstranijo vibraciji zahvaljujoč minimalnemu točkovnemu stiku s podlago.

Stolpne – talne zvočniške sisteme v večini primerov postavimo na preprogo ali stojalo, ki odlično absorbirata vibracije. Seveda je treba preveriti, ali imate dovolj prostora za stojala in ustrezno namestitev po prostoru.

Postavitev zvočnikov

Zvočnike postavite tako, da skupaj s televizorjem ali hifi-jem tvorijo mejo namišljenega kroga, v sredini katerega bo vaš naslanjač. Možnost namestitve zadnjih zvočnikov na steno prostora zato ni vedno najboljša rešitev.

Sprednji par (sprednji stereo) mora z naslanjačem tvoriti vrhove enakostraničnega trikotnika s kotom 60°, zadnji pa enakokraki trikotnik s kotom 120°. Zvok ne bi smel prihajati neposredno do vas, temveč bi se moral razprostirati po celotnem prostoru. Temu so namenjeni zlasti zadnji surround kanali. Pri sredinskih in sprednjih zvočnikih pa ravno nasprotno ne sme biti preprek za prehod zvoka do poslušalca.

Če prostor ne omogoča, da sledite »krožnemu« pravilu, lahko vsaj delno kompenzirate razliko v razdalji z nastavitvijo zakasnitve signala in AV-ojačevalnika za posamezne kanale.

Prvi zagoní

Po priključitvi vseh zvočnikov in nizkotonskega zvočnika preostane le še zagon AV-ojačevalca v testnem načinu, nato je treba s pomočjo testnega signala (roza šuma) prilagoditi posamezne glasnosti za vsak zvočnik posebej, da jih boste v prostoru slišali iz vseh smeri enako intenzivno.

Pri sodobnih sistemih poteka omenjeni akustični test skupaj z ustreznimi nastavitvami samodejno. Kakovosten zvok je seveda povezan tudi z akustiko prostora, kjer je sistem nameščen.

V CD predvajalnik vstavite dobro znano glasbo in prepoznali boste posamezne tone. Temu posvetite potrebno pozornost, potrpežljivost in čas. Bodite pozorni na prikazovanje stereo osnove, barve zvoka, prenos osnovnih frekvenc in na celoten vtis, ki ga dobite ob poslušanju glasbe s pomočjo zvočniškega sistema. Če vam kar koli ne ustreza, postopoma spreminjajte položaj zvočnikov, spremenite smer enega, nato primerjajte razliko in nadaljujte.

Stojala in držala

Stojala in držala niso le estetski elementi, temveč tudi funkcionalni. Pri izbiri stojala ali držala vedno upoštevajte priporočeno nosilnost in velikost zvočnikov. Prednost držal je, da jih je mogoče nagniti in vrteti navpično in vodoravno. Kabla sicer ni mogoče skriti, a ta ne sme biti pretirano napet niti po pritrditvi zvočnika na stojalo. Najpogostejši material je plastika, nosilnost se v tem primeru giblje okrog 6 kg.

Stojalo dandanes predstavlja estetski dodatek zvočnikov in interierja. V zgornjem delu je zanka ali kavelj za obešenje zvočnika, spodnji del je votel, da lahko skozenj prehajajo kabli. Če jih kupujete sami, temeljito izmerite njihov premer, v cevi stojala se morajo prosto gibati. Nosilnost se razlikuje glede na dizajn, običajno znaša okrog 3 kg.