Na obronkih gozda notranje dežele je nekoč vzklila mlada jelka. Po nekem naključnem pogovoru dveh ptic, ki sta nekega dne sedli na njeno vejo, si je silno želela nekoč uzreti morje. Vsa drevesa okrog nje so se ji zato posmehovale in ji razlagale, da drevesa pač vse življenje rastejo na istem mestu. Žalostno jelko pa potem sredi noči obišče gozdna vila in jo bodri, naj le verjame v svoje sanje in se potrudi zanje. Od takrat naprej je mlada jelka zavzeto rasla, da bi čez druge krošnje uzrla morje. Tako je zrasla v najvišje drevo celotne dežele. Bila je zadovoljna in kmet jo je čuval. Zgodilo pa se je, da je kmeta obiskal prav poseben kupec. Pogodila sta se in jelko so skrbno posekali. Obvezno v enem kosu so jo natovorili za dolgo pot. Potovali so skozi mnoge vasi in na njenem koncu je jelka doživela svoje sanje. Srce ji je radostno vztrepetalo, saj so prispeli na morje in za jelko se je začelo njeno novo življenje – življenje z belimi jadri na širnem morju. Že veš kaj je jelka postala?

Avtorica besedila je Špela Habič. Avtorica ilustracij je Ana Razpotnik Donati.

NAMIG: Sanjati, verjeti in truditi se. Za to se živi. ;)