Od večine vrst se razlikuje po dlakastem nosu, od velikega kenguruja pa predvsem po rjavi barvi kožuha. Posebej aktiven je ponoči, ko se pase predvsem na travi, včasih pa se prehranjuje tudi z listi grmovja ali grize nizka drevesa. Veliki kenguru zraste od 90 centimetrov do 1,4 metra v dolžino, rep je dolg približno 75 centimetrov, največja dolžina pa je en meter. V obdobju razmnoževanja je veliki kenguru agresiven in samci se med seboj borijo za samice, hrano in počivališča. Nosečnost velikega kenguruja traja v povprečju približno 36 dni. Vendar je novorojeni kenguru ob rojstvu zelo nerazvit – je plešast, slep in nima zadnjih okončin. S kremplji se pritrdi na materino krzno in le s pomočjo voha in otipa spleza do njene vreče (samci nimajo vreče), kjer se prilepi na mlečno bradavico. Približno v sedmem mesecu mladiček potisne glavo iz vreče in poskusi travo, vendar se v nevarnosti takoj splazi nazaj v vrečo. V prvem letu se pase z drugimi, ne zleze nazaj v vrečo, ampak ostane v bližini matere do drugega leta.